TOLMUN

izginja pristna lepota prostora

barve so vedno bolj blede

brez svežine

umetno postavljeni prostori spredalčkani v ravne linije

mesta dobivajo podobo prihodnosti

vse že zgleda isto

izginja individualnost v človeku

izginja individualnost v naravi

toliko možnosti

a vse so iste

prejšnji je približek naslednjega

in zgolj verzija preteklega

spomnim se, v časih, ko vidla sem, te vasice, po stari cesti do gorenjske, vsaka je bila posebna in lepa.

ob cestah si videval pašnike z leseno ograjo, kjer so zvonile krave

danes so ob cestah skladišča in prevozniki

gruče turistov zabašejo ceste

in reke

in jezera

ki na koncu dneva zgledajo koz izžete mlake, kjer se razmnožujejo komarji

In pol so realnosti, skriti kotički in trenutki,

ki se odkrijeo, takrat ko si tja Namenjen

in Ljudje, ki imajo še v sebi izvorno, naravno inteligentnost z namero, da ta Svet, Iskriv in Živ, vrnejo k Sebi nazaj

Reke Izvora še vedno polnijo tolmune, s Svežo, Bistro vodo.

so Nekateri, ki še vedno polnijo Srca

in Miza, kjer domača hrana diši

Ljubezni, kjer v oči se gleda

Iskreno reče se hvala

in oprosti mi

Ljubezni v katerih se komunicira

in odnos gradi

Partnerstva ki polnijo tolmune,

in niso izžete mlake drug drugemu si

Tina