PREHOD

Popotnik od Daleč prihajaš,

od tako Daleč, da pozabil si od Kje,

od tako Daleč, da pozabil si svoje duše

Ime.

Po svoji poti Naprej, iščeš pot Nazaj.

V srcu svojem, ti Izvorna melodija igra,

od vsega zemeljskega hrupa, malokdo

slišati Njo zna.

V temni noči postoj,

v Nebo se ozri, Tišini prisluhni

in to Pesem zapoj.

Duša te slišala bo, in šepetala v uho,

kako priti do Nje, da skupaj Domov

odpravita se.

Po poti tej z roko v roki hodita, na Zemlji

sedita, v večerih ob toplem Ognju

zaspita, v rekah gora, izvirih Voda, se

odžejata.

Pride Veter Vodnikov glas, ki sliši se tudi

v deveto Vas, pove da ni vse lepo, da

tudi v grabe bo šlo,

da pot reže noge, ko po ostrih kamnih

hode, da koža peče, jo sonce ožge,

da megla vid zamegli, v doline se spusti,

da toča klesti, vihar ponori in ogenj

drevesa in zemljo požge,

duša in telo kregate se

Vse to na Poti je tej.

In ko Duša in Telo, prehodita vse to,

na Prehodu stojita

Zver Starega se pojavi...

Preko gre le ta, ki

Umre.

Pozabi na vse, čez Prehod gre

in spet na novo Spominja se.

Tina